Zgodba o romunskem računu Roberta Goloba je predmet javne razprave že vse od parlamentarnih volitev leta 2022.
Da ima odprt račun v kraju blizu Bukarešte, je Golob izvedel, ko ga je o tem obvestil Furs. Vse od takrat trdi: "Nimam nobenega računa v tujini, ker nisem nikoli nobenega sam odprl. Mimogrede, z napačnim naslovom. Navedena je ulica, ki ne obstaja. Kromberk 72 ne obstaja."
In še lani: "O tem, ali je bila Miki Miška, kot pravite vi, mogoče v vašem svetu, ja, ima neko vlogo. Jaz verjamem, da bodo pravosodni postopki pokazali, kaj je resnica. Ti trajajo, bodo pa prišli do konca."
Zdaj, leto dni po tem nastopu v parlamentu, so novogoriški kriminalisti preiskavo domnevne zlorabe Golobove identitete zaključili.
Njihov zaključek: zbrani podatki in dokumentacija utemeljenega suma kaznivih dejanj niso potrdili.
Po domače: preiskava zlorabe Golobove identitete ni potrdila. In to po tem, ko so podatke pridobili tudi od romunskih varnostnih in pravosodnih organov.
Kriminalisti novogoriške policijske uprave so zato tožilstvu poslali zgolj poročilo.
In kaj danes pravi Golob? Pred kamero ni želel. Pisno pa nam je odgovoril, da je romunsko tožilstvo preiskavo zaradi kratkega zastaralnega roka ustavilo.
Kot dokaz prilaga tudi pojasnilo romunske podružnice banke Raiffeisen iz leta 2023: da Robert Golob, imetnik romunskega računa, in takratni slovenski premier nista ista oseba. Da banka z Golobom ni imela aktivnega poslovnega razmerja in da naj bi račun z njim povezali zaradi človeške napake in podobnih identifikacijskih podatkov.
Da je romunsko tožilstvo preiskavo res ustavilo in zakaj, neposredno pri njih nismo mogli preveriti, saj na naša novinarska vprašanja niso odgovorili.
Profesor kazenskega prava Miha Šepec v pogovoru za 24UR ZVEČER opozarja, da ugotovitev policije, da pri domnevni zlorabi identitete Roberta Goloba ni potrdila suma kaznivega dejanja, še ne pomeni nujno, da njegove identitete ni nihče uporabil.
Kot opozarja, morajo biti za kaznivo dejanje po slovenski zakonodaji izpolnjeni določeni pogoji. Če bi nekdo zgolj odprl bančni račun z lažnimi osebnimi podatki, na računu pa se ne bi dogajalo nič, takšno ravnanje po njegovem pojasnilu še ne bi pomenilo kaznivega dejanja.
Na podlagi doslej znanih informacij zato ni mogoče ugotoviti, kdo je račun dejansko odprl. Šepec ob tem meni, da bi bilo smiselno razmisliti o dopolnitvi zakonodaje, da bi bile kaznive tudi takšne oblike zlorabe identitete.
Pojasnjuje še, da odločitev kriminalistov, ki so tožilstvu namesto kazenske ovadbe poslali poročilo, ne pomeni nujno dokončnega zaključka zadeve. Tožilec lahko namreč presodi drugače in zahteva dodatno zbiranje obvestil oziroma nadaljnje procesne korake.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.